Šutarjev zakon prvič na mizah poslancev. Črtali naj bi člen o uporabi nezakonito zbranih dokazov

Ob 14. uri se bo začela seja parlamentarnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Na dnevnem redu ima le eno točko: predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma predlog tako imenovanega Šutarjevega zakona. Pričakovati je mogoče obsežno razpravo in tudi vrsto dopolnil, saj so do predloga kritične tako mnoge nevladne organizacije kot tudi številni pravni strokovnjaki.

Tako naj bi po naših informacijah okoli 30 dopolnil, torej tako rekoč na vse člene zakona, vložila največja vladna stranka Gibanje Svoboda, v kateri pričakujejo, da se jim bodo pri predlogu amandmajev pridružili tudi Socialni demokrati. Kot je mogoče slišati v Svobodi, gredo spremembe predvsem v smeri dodatnih varovalk oziroma natančnejše utemeljitve ukrepov.

Do zakona kritične mnoge nevladne organizacije in številni pravniki

Določene spremembe naj bi doživel tudi ukrep, ki bi policiji omogočil vstop v tuje stanovanje brez sodne odredbe, če je to potrebno zaradi zasega orožja. V Svobodi pa izpostavljajo možnost in celo potrebo, da bi črtali člen zakona, ki bi sodnikom omogočil, da bi sodbe oprli tudi na nezakonito zbrane dokaze.

Na ta ukrep so imeli pripombe celo na vrhovnem državnem tožilstvu. Ocenili so, da ta določba sodi v zakon o kazenskem postopku in bi morala temeljiti na predhodni široki strokovni razpravi. "Poraja se nam tudi vprašanje, ali bi takšna sprememba prestala ustavnosodno presojo, saj zaradi ohlapnega besedila po naši oceni omogoča ali celo stimulira (pre)široko polje nesankcioniranega nezakonitega zbiranja dokaznega gradiva pri hujših kaznivih dejanjih," so zapisali.

Nevladniki so na seznam najbolj problematičnih ukrepov uvrstili tudi uporabo tehničnih sredstev na tako imenovanih varnostno tveganih območjih, avtomatizirano preverjanje registrskih tablic vozil, omejevanje dostopa do brezplačne pravne pomoči, podaljšanje maksimalnega trajanja pripora in podaljšanje časa, v katerem bi sodišče preverilo obstoj pripornih razlogov. Prav tako opozarjajo, da bodo ukrepi zmanjšanja ali odvzema socialnih prejemkov za povratnike povečali revščino med ekonomsko najbolj ranljivimi.

Da je večina ukrepov nepremišljenih in ustavno spornih, ocenjujejo tudi številni pravniki. Več profesorjev s katedre za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti je v svojem mnenju izpostavilo, da Šutarjev zakon "po nepotrebnem in nevarno širi kazenskopravno represijo, niža raven varstva temeljnih človekovih pravic in spodkopava pravno državo".

ZPS v obsežnem mnenju pripombe podala skoraj na vse člene zakona

Do predlaganih ukrepov iz Šutarjevega zakona je kritična tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora (ZPS). Ta je v mnenju, ki obsega kar 55 strani, pripombe podala na skoraj vse člene zakona. Parlamentarni pravniki so med drugim zapisali, da predlagani ukrepi niso usmerjeni neposredno v izboljšanje varnosti na jugovzhodu države, ampak se različni represivni in drugi ukrepi uvajajo za območje celotne države. Ti ukrepi niso vezani le na varnost ter zaščito življenja in zdravja ljudi, veliko jih je usmerjenih v romsko problematiko, so navedli.

Poudarili so, da so členi zakona "izjemno pomanjkljivo" obrazloženi ter da zakon v več določbah neposredno posega v temeljne človekove pravice in svoboščine. Te je dopustno omejiti samo v primerih, ki jih izrecno določa ustava, pri tem pa je treba slediti načelu sorazmernosti, so izpostavili parlamentarni pravniki.

Na ustavnopravne neskladnosti so opozorili pri več ukrepih, med drugim pri vstopu policije v tuje stanovanje brez sodne odredbe, omejitvi brezplačne pravne pomoči, preverjanju registrskih tablic in uporabi tehničnih sredstev na varnostno tveganih območjih, pa tudi pri izjemah za izločitev nezakonito pridobljenih dokazov.

Župani si želijo, da Šutarjev zakon v parlamentarni proceduri ne bo postal okrnjen

Da ukrepi iz Šutarjevega zakona na področju varnostne problematike predstavljajo korak v pravo smer, pa ocenjujejo župani iz jugovzhodne Slovenije. Novomeški župan Gregor Macedoni je po včerajšnjem srečanju županov s predsednikom vlade Robertom Golobom dejal, da si želijo, da Šutarjev zakon v parlamentarni proceduri ne bo postal okrnjen.

Poudaril je, da so župani na srečanju s premierjem zavzeli za strožjo kaznovalno politiko v smislu, da je treba storilca kaznovati že ob prvem prekršku ali kaznivem dejanju, četudi z milejšo kaznijo. Župani si prav tako želijo, da ukrepi iz Šutarjevega zakona ne bi bili časovno omejeni na dve ali tri leta, ampak da bi veljali do sprejema nove zakonodaje, ki bi prinesla trajne rešitve.

Izpostavili so tudi, da bi moralo biti čim več ukrepov, ki so v pristojnosti centrov za socialno delo (CSD), avtomatiziranih. Macedoni je dejal, da se strokovni delavci iz CSD sklicujejo, da morajo opraviti individualno presojo primerov, župani pa menijo, da bi moralo v primeru kršitev pravil v skupnosti ali posegov v pravice drugih oseb priti do "nekega avtomatizma". Tiste, ki opozarjajo, da Šutarjev zakon ne bi prestal presoje ustavnosti, pa je Macedoni pozval, naj sami predlagajo ustrezne rešitve.